Arhiv za ‘Motor’


lepe ritke bodo iznakazili z glomaznimi skropucali !!!

strašljivo velika in preveč zelenaMotoristi smo kar se tiče svojih jeklenih konjičkov perfekcionisti. Vse mora biti, kot rečemo “tik-tak”. Mašinca mora prest kot mucka, niti slučajno, da se zasliši kak ventil zaklepetat. Vse potrošne dele je treba menjati še preden so popolnoma iztrošeni, servise opravljati redno, gorivo obvezno najboljše z čimveč oktani, motor mora biti očiščen, zloščen in potem smo zadovoljni… Do sedaj! Že leta 2006 so grozili z glomaznimi tablicami, kot jihimajo nemci, katerim smo se ob pogledu na njihove tablice, ki bolj spominjajo na nadstrešnico ali garažna vrata, samo hudomušno nasmihali. No sedaj bomo skupaj z njimi sklonjenih glav žalostno opazovali iznakažene ritke naših strojčkov :-(

V nasprotju z 4,5 milione €vrov vrednim posvetovalnim referendumom o pokrajinah, so pa to (za nas motoriste tako tragično novico) speljali skorajda “anonimno” :-)

  • Share/Bookmark

Fura – Balaton (14 in 15.7.2007)

Jupi smo v sedlu in na poti proti Panonski nižini, deželi huna Atile in Bograča – Madžarski. Ko pogledamo zemljevid Madžarske ne moremo spregledati podolgovatega modrega madeža, ki se vleče pod Budimpešto. Seveda gre za Blatno jezero, oz. kot mu Madžari rečejo Balaton.

Jezerska gladina je na nadmorski višini 104 m, njegova površina je 592 km2, v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod – severovzhod, dolžina v tej smeri je pribl 77 km, široko pa je med 4 in 15 km. Jezero ima dve izraziti kotanji, ki ju loči polotok Tihany. Voda je zaradi peščenega in plitvega dna zelo motna. Največji pritok je Zala. Naravnega odtoka ni, po potrebi odvajajo vodo skozi umetni kanal Sió v reko Kapos in naprej v Donavo.

Največje mesto ob jezeru je Keszthely, ostala pomembnejša mesta ob obali so še Siófok, Fonyód in zdraviliško mesto Balatonfüred. Pomembnejši mesti nedaleč od jezera sta Veszprém in Székesfehérvár.

Vzdolž južne obale vodi pomembna cestna in železniška povezava med Budimpešto in Hrvaško oz. Slovenijo. Železniška proga sicer v celoti obkroža jezero. Severno in južno obalo povezuje (zlasti poleti) tudi nekaj trajektnih linij. Ker se voda poleti segreje tudi do 26°C, je zelo razvit kopališki turizem.

No toliko na kratko o tem zanimivem jezeru, sedaj pa nazaj na cesto :-)

Mejni prehod med Hrvaško in Madžarsko – Letenye.

Vožnja po tipičnih madžarskih vasicah.


ravne ceste …

prvi pogled na Balaton

Prispela sva mesto Balatonbereny … hehe … skoraj vsa mesta okoli Blatnega jezera se začnejo na Balaton …

Trgovci in male stojnice vabijo podobno kot na morju


Marina …
No iz Balatonbereny sva se peljala proti severu, kjer sva v mestu Siofok hotela prespati. Tukaj pa so se začele težave. najprej sva skoraj dve uri krožila po mestu, obletala vse hotele in penzione, katerih naslove sva pred odhodom našla na internetu. Na internetu te skrajno prijazno vabijo, a ko si pri njih in želiš prenočišče za eno noč, te ne sprejmejo. Po dveh urah iskanja po 38 stopinjah v motoristični opremi, in polžjem tempu, kot ga dovoljuje turistični promet, sva skoraj obupana našla eno kvazi posredovalnico prenočišč. Tip, ki jo je vodil, je nekoga poklical, ki naju je kmalu prišel iskati. Pred nama je vozil s kolesom (!!!) in naju odpeljal do neke zapuščene bajte, ki je vso pohištvo imela zloženo pred samo hišo … nekje na podstrešju nama je ponudil zanikrno in umazano sobo za 30 € … groza … odšla sva dalje in kmalu našla nekoga, ki nama je ponujal sobo. Soba je bila v hiši, pred katero sta sedela dva pijana moška z goro porno revij na mizi pred seboj … Bil sem odločen, da se še nocoj vrneva domov. Preznojen in znerviran sem imel dovolj madžarov in njihovega smisla za turizem. Načrtoval sem na trajekt preko jezera in po drugi strani proti Dolgi vasi in domov … ampak …

Siofok
Siofok … najbolj turistično mesto, a brez prenočišča za naju …

Eno od kopališč. Za kopališča pobirajo vstopnino

No s temi umetnimi kanali regulirajo nivo vode v jezeru.


na trajektu

Izkrcavanje na polotoku Tihany

KONČNO … prenočišče za 10€ in še dodaten popust za BMW motoriste !!! Če verješ … plačala sva 35€ za prenočišče, a bilo je lepo urejeno, čisto, z dvoriščem kjer sva lahko parkirala motor in zajtrkom. Z olajšanjem sva se ohladila pod tušem in se lahkotno oblečena odpravila raziskovati najprej vasico Tihany, kjer sva bila nastanjena in kasneje še sosednji Balatonfured.

Vasica Tihany je res idilična. Je na rahlem gričku, kar je v Panonski nižini redkost že samo po sebi, nudi pa prekrasno panoramo na severni del jezera.

Vse hiše v vasi Tihany so zidane s kamnom in pokrite s slamo, kar daje vasici rahlo pravljični vtis.

paprikahaus … hiša obložena s paprikami in feferoni

prodajalnice v Tihany-u

Naprej ob obali Balatona.

Ohladitev …


emmmm … :-)

v sončnem zahodu proti Balatonufured …


prihod v Balatonfured

Tale band je svetovno dobro đeziral …

je pa bil te dni v Balatonfured Jazz festival


zvečer sva se vrnila v Tihany

Naslednje jutro zapustiva Tihany in nadaljujeva pot proti mestu Keszthely po severni strani Balatona.

spet tipično madžarsko parkiranje :-)

no tole pred nama je čudna varianta home made avtodoma. Kamionet, na njegovi tovorni površini pa z jeklenimi vrvmi pripeta predela prikolica :-)

… parkiranje :-)

privoščila sva si tudi kopanje …

gužva v vodi … in plitvina …

nazaj v opremo in dalje …

Keszthely

madžarski prikoličarji :-)

:-) —> ja parkiranje …


še zadnji pogled na madžarske njive, ki jih krasijo sončnice

kosilo pa že doma na slovenskem :-)

domaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Skupaj 572 km. Naj povem da je termometer na mejnem prehodu Dolga vas kazal 38 stopinj celzija !!!

  • Share/Bookmark

Preko 3 gorskih prelazov

To nedeljo (8.7.2007) smo bili z mojo drago, Benotom in Zdenko na eni kar zahtevni furci, sploh pa so bili hitri zavoji naporni za Matejo :)

Štartali smo zjutraj, midva iz Veleja, dobili smo se pa v Radljah, odkoder smo takoj krenli na prvi prelaz in sicer Radelpass. Torej preko tega prelaza in potem na avstrijski Route 69. V nadaljevanju sledijo fotke. Večino fotk je naredila MAteja kar med vožno iz zadnjega sedeža na motorju, zato nekatere niso čisto optimalne, so pa lep spomin.

Tole je prvi postanek na parkirišču na Route 69. Beno je v nekam čudni pozi :)

Kar luštni ovinki…


Pogled pred naju: Čisto spredaj Beno za njim “jujuj bom zvozla al ne” Zdenka :-)

No tole je posnetek, ko smo se po Avstrijski strani vzpenjali proti prelazu Jezersko. Ne moreš verjet, da nekateri ta prelaz pregonijo :)

Nekateri ovinki so takooooooooooooo dobri, da bi človek kar nagibal in nagibal ….

Pogled navzgor po serpentini – Zdenka pravkar v izteku ovinka

Še en pogled navzgor po serpentini, tokrat se vidi Benota.

Mejni prehod Jezersko.

Pauzica za urejanje frizure, lulanje in pijačo :)

Gremo dalje …


Orientiranje :)

Najini ženski

in najini ljubici :-)

Mateja: Dežurni fotoreporter in snemalec (beri: Žuta opasnost)

Beno testira niglnagl nove škornje, če so waserdicht :-)

Pot nadaljujemo po kanjonu Kokre

Gorenjske ceste …

Krasna panorama

Med gorenjskimi vasicami smo se tudi mičkeno izgubili, naredili kak kilometerček po makadamu …

… a na koncu …

… vseeno našli kar smo iskali :-)

Mejni prehod Ljubelj: pa opet nazaj v Avstrijo in prek Avstrijske Koroške, na štajersko domov …

Orgazmične kombinacije ovinkov …

Naj povem, da je ta dan bilo abnormalno vroče in v motoristični opremi je bilo za znoret (poletne jakne so že v omari)… Na tej sliki Zdenka išče, če ima še kak zračnik na čeladi za odpret.

Tukaj se je že nakazovalo, da nas bo še pralo …

In res … še pred mejnim prehodom Holmec, je začel dež pikat, na Muti pa nas je začelo pošteno prati. Ko smo prišli čez mejo sem ugotovil tudi, da imam popolnoma do cvirna zlizano zadnjo gumo, zato se je po tem dežju dalje do Maribora Mateja peljala z Benotom in iz tega razloga do doma ni več fotk …

No to pa je zadnja guma …

  • Share/Bookmark

Pa je tukaj — BMW R 1150 RT

V petek so ga pripeljali. Veselje in hkrati slovo od moje Aprilie … Preden smo rešili formalitete, seje nacrtal še en obisk in naenkrat je bila ura noč – torej odpadel probefart … hmmmm … Naslednji dan sobota – deževen, pa še v službo sem moral. Bemfla sem samo lahko božal v garaži in ga vsake toliko kresnil, da sem ga slišal in občutil njegovo surovo moč. Pizda … zakaj dežuje !!!! Nedelja. Zjutraj odprem oči in vidim, da ne dežuje več, veter pa je posušil ceste. Bumf gremo na furco. Opremo na sebe in gasa! Do pumpe, pa naprej … daleč ne morem, še ni registriran. Ampak samo da peljem.

Prve kilometre se spoznavama. On mene, jaz njega. Je potrpežljiva zverina … Močan, a vseeno prijazen – kultiviran. Gretje ročk v tem hladnem vremenu prav pride. Po višini nastavljiv vizir pa še bolj. Sedaj si že malo zaupava. V kak ovinek že greva malo bolj živo. mmmmmmmm — noro. Komaj 40km sva naredila, pa sva si že všeč. Malo sicer moti škljocanje menjalnika pri prestavljanju, a to je za ta motor normalno. Ampak … bemfl kar vleče, da bi se peljal … nekam daleč. Nič gasa domov, preden naju kifeljci dobijo.

Ponedeljek. Sonce. Juhu!!! V službi najnujnejše naredim in pičim domov po motor, pa na registracijo. Kmalu imava na riti novo registersko tablico in že delava prve uradne kilometre … Noro!!! Motor kar sugerira da bi šel nekam daleč – recimo na morje …

Kmalu bemfl, kmalu ;)

dsc00814.JPGdsc00815.JPGdsc00816.JPG

  • Share/Bookmark