Jupi smo v sedlu in na poti proti Panonski nižini, deželi huna Atile in Bograča – Madžarski. Ko pogledamo zemljevid Madžarske ne moremo spregledati podolgovatega modrega madeža, ki se vleče pod Budimpešto. Seveda gre za Blatno jezero, oz. kot mu Madžari rečejo Balaton.
Jezerska gladina je na nadmorski višini 104 m, njegova površina je 592 km2, v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod – severovzhod, dolžina v tej smeri je pribl 77 km, široko pa je med 4 in 15 km. Jezero ima dve izraziti kotanji, ki ju loči polotok Tihany. Voda je zaradi peščenega in plitvega dna zelo motna. Največji pritok je Zala. Naravnega odtoka ni, po potrebi odvajajo vodo skozi umetni kanal Sió v reko Kapos in naprej v Donavo.
Največje mesto ob jezeru je Keszthely, ostala pomembnejša mesta ob obali so še Siófok, Fonyód in zdraviliško mesto Balatonfüred. Pomembnejši mesti nedaleč od jezera sta Veszprém in Székesfehérvár.
Vzdolž južne obale vodi pomembna cestna in železniška povezava med Budimpešto in Hrvaško oz. Slovenijo. Železniška proga sicer v celoti obkroža jezero. Severno in južno obalo povezuje (zlasti poleti) tudi nekaj trajektnih linij. Ker se voda poleti segreje tudi do 26°C, je zelo razvit kopališki turizem.
No toliko na kratko o tem zanimivem jezeru, sedaj pa nazaj na cesto 
Mejni prehod med Hrvaško in Madžarsko – Letenye.
Vožnja po tipičnih madžarskih vasicah.
ravne ceste …
prvi pogled na Balaton
Prispela sva mesto Balatonbereny … hehe … skoraj vsa mesta okoli Blatnega jezera se začnejo na Balaton …
Trgovci in male stojnice vabijo podobno kot na morju
Marina …
No iz Balatonbereny sva se peljala proti severu, kjer sva v mestu Siofok hotela prespati. Tukaj pa so se začele težave. najprej sva skoraj dve uri krožila po mestu, obletala vse hotele in penzione, katerih naslove sva pred odhodom našla na internetu. Na internetu te skrajno prijazno vabijo, a ko si pri njih in želiš prenočišče za eno noč, te ne sprejmejo. Po dveh urah iskanja po 38 stopinjah v motoristični opremi, in polžjem tempu, kot ga dovoljuje turistični promet, sva skoraj obupana našla eno kvazi posredovalnico prenočišč. Tip, ki jo je vodil, je nekoga poklical, ki naju je kmalu prišel iskati. Pred nama je vozil s kolesom (!!!) in naju odpeljal do neke zapuščene bajte, ki je vso pohištvo imela zloženo pred samo hišo … nekje na podstrešju nama je ponudil zanikrno in umazano sobo za 30 € … groza … odšla sva dalje in kmalu našla nekoga, ki nama je ponujal sobo. Soba je bila v hiši, pred katero sta sedela dva pijana moška z goro porno revij na mizi pred seboj … Bil sem odločen, da se še nocoj vrneva domov. Preznojen in znerviran sem imel dovolj madžarov in njihovega smisla za turizem. Načrtoval sem na trajekt preko jezera in po drugi strani proti Dolgi vasi in domov … ampak …
Siofok … najbolj turistično mesto, a brez prenočišča za naju …
Eno od kopališč. Za kopališča pobirajo vstopnino
No s temi umetnimi kanali regulirajo nivo vode v jezeru.
na trajektu
Izkrcavanje na polotoku Tihany
KONČNO … prenočišče za 10€ in še dodaten popust za BMW motoriste !!! Če verješ … plačala sva 35€ za prenočišče, a bilo je lepo urejeno, čisto, z dvoriščem kjer sva lahko parkirala motor in zajtrkom. Z olajšanjem sva se ohladila pod tušem in se lahkotno oblečena odpravila raziskovati najprej vasico Tihany, kjer sva bila nastanjena in kasneje še sosednji Balatonfured.
Vasica Tihany je res idilična. Je na rahlem gričku, kar je v Panonski nižini redkost že samo po sebi, nudi pa prekrasno panoramo na severni del jezera.
Vse hiše v vasi Tihany so zidane s kamnom in pokrite s slamo, kar daje vasici rahlo pravljični vtis.
paprikahaus … hiša obložena s paprikami in feferoni
prodajalnice v Tihany-u
Naprej ob obali Balatona.
Ohladitev …
emmmm …
v sončnem zahodu proti Balatonufured …
prihod v Balatonfured
Tale band je svetovno dobro đeziral …
je pa bil te dni v Balatonfured Jazz festival
zvečer sva se vrnila v Tihany
Naslednje jutro zapustiva Tihany in nadaljujeva pot proti mestu Keszthely po severni strani Balatona.
spet tipično madžarsko parkiranje
no tole pred nama je čudna varianta home made avtodoma. Kamionet, na njegovi tovorni površini pa z jeklenimi vrvmi pripeta predela prikolica
… parkiranje
privoščila sva si tudi kopanje …
gužva v vodi … in plitvina …
nazaj v opremo in dalje …
Keszthely
madžarski prikoličarji
—> ja parkiranje …
še zadnji pogled na madžarske njive, ki jih krasijo sončnice
kosilo pa že doma na slovenskem
domaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Skupaj 572 km. Naj povem da je termometer na mejnem prehodu Dolga vas kazal 38 stopinj celzija !!!
Motoristi smo kar se tiče svojih jeklenih konjičkov perfekcionisti. Vse mora biti, kot rečemo “tik-tak”. Mašinca mora prest kot mucka, niti slučajno, da se zasliši kak ventil zaklepetat. Vse potrošne dele je treba menjati še preden so popolnoma iztrošeni, servise opravljati redno, gorivo obvezno najboljše z čimveč oktani, motor mora biti očiščen, zloščen in potem smo zadovoljni… Do sedaj! Že leta 2006 so grozili z glomaznimi tablicami, kot jihimajo nemci, katerim smo se ob pogledu na njihove tablice, ki bolj spominjajo na nadstrešnico ali garažna vrata, samo hudomušno nasmihali. No sedaj bomo skupaj z njimi sklonjenih glav žalostno opazovali iznakažene ritke naših strojčkov 
