tommb – the deviant carper

Zadnje mesece, predvsem pa zadnje dni, so me razočarali tisti, ki sem jim na tem vesoljnem slovenskem političnem prizorišču najbolj zaupal. Tisti, ki sem jih drugim hvalil in priporočal, tisti, za katere sem bil prepričan, da so pokončni, načelni in da jim vrednote nekaj pomenijo.

Iz tega razloga sem veliko razmišljal. O “Sistemu” , o politiki “politike” , o smislu našega obstoja…

Bolj ko o tem človek razmišlja, bolj se zaveda zanke, ki mu jo je nataknila civilizacija, kot sestavni del Sistema, kjer štejejo samo blaginja, kapital, status … A sploh vse to potrebujem za srečno življenje?

Ne! Preživeli bi tudi brez vsega tega in bili bi srečnejši. A nehote sleherni človek postane člen v tej globalni verigi kapitalizma. Sistem je ta člen tako močno zavaroval, da četudi človek (torej ta člen) ugotovi, da ne želi biti več del Sistem (člen verige) ne more kar tako izstopiti. To mu preprečujejo varovalke, ki jih je Sistem instaliral, da ne izstopi, kadar človeka popade slabost in ugotovi vso bedo svoje eksistence v tej verigi. Te varovalke so v obliki kreditov, hipotek, najmočnejša varovalka, pa je otrok, ki si ga sam integriral kot nov člen te globalizacijske verige. Otroka ne moreš kar odtrgati in odpeljati nekam daleč proč. Otroka moraš najprej spraviti do kruha in mu omogočiti, da se sam odloči ali bo še naprej ostal člen te verige, ali ne …

Zame in mojo družino je mejnik postavljen v leto 2017. Takrat bo naša družina prerasla vse varovalke globalizma in  kapitalizma. Takrat bomo odšli na jug dočakati jesen življenja in tam tudi umreti. Morda nam uspe! To nas drži pokonci in nam daje voljo do življenja. To je veliki cilj!

Ampak do takrat je potrebno tudi (pre)živeti, brez da um in emocije otopijo, brez da se spremenimo v robota tega sistema. In zato, samo zato sem se odločil, da si bom kot hobi izbral:

“HUMANIZACIJO SISTEMA”

Začel bom tako, da bom poiskal čimveč somišljenikov. Takih, ki so prav tako kot jaz tik preden so otopeli, spregledali ta smrdljivi sistem. Skupaj bomo opozarjali na nesmisel eksistence v sistemu, ki je človeka podjarmil v vseh pogledih in ga brezsramno izkorišča.

Izpostavili bomo vse skorumpirane politike, politične lobiste in vse ki dajejo “vrednote” sistema pred človeka in naravo. Nekaj posameznikov sem že vzel na “muho” …

CARPE DIEM !

Več lahko sami preverite na spodnjem linku:

http://www.forbes.com/2007/05/03/forbes-misery-index-oped-cx_ja_0503misery_slide_2.html?thisSpeed=25000

Naša mala Slovenija je postala ena glavnih tranzitna povezav za tovorni promet. Od naše najsevernejše meje, pa do naše najjužnejše meje se vije skorajda neprekinjena kolona tovornjakov, ki uničuje avtoceste, ki smo jih plačali davkoplačevalci. Tudi naša parkirišča so zapolnjena z “šleperji” , njih okolica zaudarja po urinu, odpadki ležijo vsepovpreko … 

Ko se ti mudi v službo, si kak zakompleksan in iznerviran “kamionđija” dovoli urejanje prometa vzeti vsvoje roke in s svojim kamionom zablokira vse vozne trake in potem tako vozi kar nekaj kilometrov, za njim pa ustvari kilometre dolgo kolono. Ne vem zakaj Policija ne kaznuje kamionarjev, ki namenoma preprečujejo odvijanje prometa in sistem vključevanja “na zadrgo”.

Ko tako iznerviran končno uspeš mimo prepotentnega zavaljenega kamionarja, si že v naslednjem zamašku. Grrrrr, žmigavec in gasa na staro cesto … eto ga!!! V Slivnici spet “zamašek” tudi na stari cesti nekaj “popravljajo”. Ufff zamujam v službo, bo treba izbrati čisto lokalno cesto skozi Razvanje, da se umaknem temu prometnemu kolapsu! Lej ga zlomka, tudi tu popravljajo cesto … Vklopim radio in poslušam prometna sporočila. Od povsod se javljajo znervirani vozniki zaradi zastojev … 

Do kod seže potrpežljivost Slovenceljnov do kamionarjev in cestarjev? A jim bomo res dovolili, da nam dan pokvarijo že zjutraj na odhodu v službo?

Točno pred dvema mesecema sem na svojem blogu napisal TOLE.

In moji strahovi so bili upravičeni. Parlament je namreč potrdil nov Lovski zakon. Lovske družine, ki so z znanjem in izkušnjami desetletja skrbele za naravo in divjad, lahko namreč že naslednje leto izgube koncesijo in lovišča bodo padla v roke komu drugemu - komu, ki bo na ta račun zaslužil. Tukaj pa prihaja do znanega konflikta interesov. To je komercializacija lova… strah me je, ker zelo podobno vse skupaj izgleda pri nas ribičih. Strah me je, da bodo po podobnem planu v roke “sposobnih poslovnežev” padle tudi naše vode. Kar potegnite neke paralele in videli boste, da imam prav.

Ko ljudje slišijo besedo monopol, takoj gredo v obrambni položaj, ker so prepričani, da je to vedno povezano z nečim slabim. Monopol ni vedno slaba stvar, če se ( miljontič ponavljam !!!) izvaja nadzor. V bistvu je sedanja garnitura,kar pametno (gledano s stališča “sposobnega poslovneža”) poštimala zadeve tako, da je najprej načrtno zanemarila nadzor, s tem pa je kvaliteta upravljanja/gospodarjenja upadla in sedaj so kot samaritanski odrešitelji (za kar se naši Opus dei-jevci tudi dejansko imajo) ponudili rešitev, da bodo nad naravo in divjadjo skrbeli tajkunski “ljubitelji narave” , oz. “sposobni poslovneži”. Naša naravna bogastva bodo kmalu spremenili v lovišča nadišavljenih lovcev s svilenimi šali, denar bo tekel v potokih (v njihove žepe seveda) in na koncu bomo lahko srečni, če bo kak vrabec preživel masaker bogatunov. Včasih so kakšnega jelena nadrogirali in ga Ta staremu nastavili, da ga je počil, danes pa bodo v našo naravo in lovišča trume streljanja in krvi željnih bogatašev… a vesel sem, da sem še živel v času, ko so bile avtohtone živalske vrste še zaščiteno naravno bogastvo, se pa bojim, da moji vnuki nekatere od teh živali več ne bodo videli. Vse zaradi pohlepa in denarja. Upam, da vam je vredno gospodje.

Tako leto dni je naokoli. Leto dni odkar sem odložil pipo in je nisem več prižgal. Takrat sem zapisal tole ,  tole in tole. Pravzaprav zanimivo branje zame. Po letu dni lahko podoživim občutke, ki sem jih imel, ko sem tisto pisal. Danes so drugačni … Ne bom rekel, da nimam več želje po dimu. Včasih, ko opazujem kadilca kako si prižge, me zamika – a na kratko. V naslednjem trenutku mi pa izpadejo kadilci prav bedno, ko jih opazujem iz skozi šipo kako prestopajo na mrazu in vdihavajo dim. Sam sem bil isti…

Po letu dni, lahko mirno rečem, da sem vesel, da sem se rešil odvisnosti. Da je odvisnot tako huda, si niti mislil nisem. Danes ko se spomnim kakšna nervoza je vladala, če sem v nedeljo zvečer prižgal predzadnji cigaret in se zavedal, da bo tisti zadnji premalo do jutra… Ko se spomnim gneva, kadar smo obiskali nekadilce, ko se spomnim kako v prostorih kjer ni bilo dovoljeno kaditi nikoli nisem imel dovolj časa. Ko se spomnim, kako sem se z jezo in besom upiral danes že uveljavljenega protikadilskega zakona. Ko se spomnim kako so mi šli na jetra nekadilci, ki so se zmrdovali nad mojim kajenjem. Kako sem z vsemi močmi, silami in z vsem intelektom branil svojo odvisnost od kajenja. Še bi lahko našteval.

Kaj se je izboljšalo in kaj se je dogajalo z menoj v tem letu. Najprej sem se pošteno zredil. Da bi potlačil željo po dimu, sem se kakor večina tistih ki preneha kaditi zatekel k hrani. Zredil sem se 12kg. Groza! Bil sem zalit ko malo prase. Najprej sem 2kg shujšal brez neke diete, sedaj pa sem začasno ukinili nekatere ogljikove hidrate in število obrokov povečal na 5 in tako skujšal še 11,5kg. Sedaj imam že manj kot takrat, ko sem še kadil.

Občutne izboljšave. Definitivno spanje in voh. Odkar ne kadim mnogo bolje spim in predvsem se zjutraj zbudim naspan in spočit. Voh pa se mi tudi je nenormalno izboljšal. No na grobo izračunano, sem pri svoji “dozi” v tem letu prihranil tudi okoli 2000€.

Kaj pa je slabše? Slabše je to, da sem za nekatere kadilce postal eden od tistih zoprnih nekadilcev… V bistvu jih razumem, ker sedaj komaj razumem tudi nekadilce. Bil sem na obeh straneh…

Te dni, lahko opazujete borbo lovcev za upravljanje z divjadjo, ki bi naj po predlogu vlade odslej odvzeta lovcem in predana lastnikom gozda. V večini je pa lastnik RKC. To želijo doseči z tako imenovanimi prioritetnimi listami koncesionarjev, kjer bi prav na vrhu odslej bili lastniki gozdov (RKC).
Nekateri bodo rekli, da spet izživljam razne svoje fobije, ker bom za primer dal Hrvaško, kjer je bil tak zakon sprejet. Tam so nekatera lovišča novi upravljavci dobesedno izropali. V Sloveniji bi takšno dejanje lahko imelo za določene živalske vrste katastrofalne posledice.
Na srečo so lovci složni in pripravljeni zavihati rokave in so na ta način zbrali okoli 30.000 podpisov v protest proti uveljavitvi takega zakona. Danes bodo Opozorilo s podpisi predali predsebniku DZ-ja.
Nazadnje je takšno gospodarjenje z divjadjo in naravnimi bogastvi bilo v fevdalizmu in glede na konzervativno naravnanost in nostalgijo RKC po časih njihove strahovlade in inkvizicije, ko je RKC do gozdov tudi prišla. Upajmo da bo domena lova še naprej v domeni lovcev in ne fevdalne ortoklerikalne gospode.
Če vladi in RKC to uspe, bo kmalu na vrsti tudi upravljanje voda. Takrat bo na nekaterih manjših vodah zelo verjetno prišlo celo do napredka v smislu ribiškega turizma (kar pa ni nujno, da je ugodno tudi za vodni habitat), ker bodo upravljanje predali v zasebne roke. Na večjih pomembnejših vodah, pa bo prišlo do kaosa in kmalu bodo naši biseri prazni. Menim, da bo prva taka voda prav Bled.  Osebno sicer nisem navdušenec nad lovom in lovci, sigurno pa so edini pravi upravljavci z divjadjo.

Končno!

No, pa smo tam! Končno sem spoznal, da ima EU razen prostega pretoka kapitala še eno prednost – in sicer; tudi drugi opazujejo našo vlado. Končno! Končno nas ni več samo pest, ki ponavljamo mantro: “Naša vlada je nesposobna.” Zdaj smo tam, kjer si zaslužimo in kar bi si prihranili, če ne bi bilo špekulacij Janša-Pahor ob lanski nezaupnici vladi in bi vlada odstopila. Vsaj blamirali se ne bi. Ampak gospodje, blamirali ste celotno Slovenijo, tudi mene, ne samo samih sebe.

No, prepričajte se sami: “K L I K“

Včeraj sva z Matejo bila na koncertu Magnifica v Festivalni dvorani Lent.  Robert Pešut, bolj znan kot Magnifico je s svojo izvirnostjo v katero zna na pretkan način vdelat znane in že preverjene zadeve, vse skupaj pa aranžira v balkanski melos. V bistvu v vsem ni velike umetnosti, je pa vsekakor ogromna originalnost, za piko na i pa poskrbi že omenjeni balkanski melos, ki slovenčkom dovoljuje, da “na skrivaj” izživijo tisto balkansko v sebi.

No včerajšnji (dodatni) koncert je v prvi vrsti presenetil z publiko. Veliko znanih obrazov in v glavnem naša generacija. Jupiiiiiiiiii, končno sem na rock koncertu, kjer mi šmrklja za šankom ne reče: “Želite GOSPOD?” To je danes že svojevrsten fenomen, saj smo tudi na koncertih recimo Bajage, pa tudi na Bijelo dugme¹ v večini opazovali generacijo mladih, ki v času nastanka te glasbe še ni bila rojena, je pa vseeno vedela vsa besedila na pamet. No nasprotno na Magnificu včeraj ni bilo videti tako rosno mladih²

Z res majhno zamudo za tovrstni koncert³ so začeli z novim hitom Land of champions. Zdaj … kar se tiče zvoka in ozvočenja sem res med izjemno zahtevnimi, ampak včeraj … VRHUNSKO!!! Že samo zaradi zvoka se je splačalo. Basi, tako močni da je sprva celo malo v prsih zabolelo, ko si se pa privadil pa si še samo čutil, da se ti dobesedno hlače tresejo. Palete tonov, je bila popolna, to pomeni tudi srednji toni so bili okusno dodani. Vsak Šacijev udarec na dromlo je razparal zvok dvorane, da ne govorim o zvoku pihal. No, tukaj je potrebno vsekakor poudariti, da se je Magnifico obdal z res vrhunskimi glasbeniki in vidi se da imajo v variacijah lih toliko svobode, da pri svojem delu zelo uživajo. Torej še en fenomen Magnifica.

Govori se, da je Grande finale svojevrstno slovo Magnifica od javnih nastopov, pa tudi sam naj ne bi več snemal albumov, ampak samo še pisal za druge. Mateja⁴ je to komentirala: “Zdaj ko je najboljši bo pa nehal.” Jaz mislim, da je to vrlina najboljših. Namreč, da imajo občutek za umik na vrhuncu, ampak Manja, mislim, da to še ni tvoj vrhunec. Ne zapiraj si vrat in se ne poslavljaj v stilu Miše Kovača, ki je imel vsak drugi vikend “Poslednji koncert”. Ali pa morda gre za marketinško potezo?⁵

1. V Zagrebu in Beogradu [↩]
2. samo mi večno mladi smo bili [↩]
3. 20 minutk [↩]
4. btw, zaželjeno je, da tudi pisno kdaj tukaj na mojem blogu kaj pokomentiraš [↩]
5. giv mi mani, end aj vil bi jor hani [↩]

Vsem, ki redno, občasno ali pa slučajno zajadrate na moj blog želim vesele praznike. Nekateri praznujete zato, ker so pač prazniki, tega ne povezujete z Božičem kot cerkvenim praznikom, nekateri pa praznujete največji cerkveni praznik, nekateri pa prisegate na Dedka mraza.

Letos bomo imeli po dolgem času belo obarvana Božička in Dedka mraza. Veselimo se ju. Tako enega, kot drugega, preživimo ta čas z ljudmi, ki jih imamo radi – družino, prijatelji …

Skratka prijatelji, sorodniki, znanci: Lepe praznike želim, za pravo vzdušje pa si vzemite 4 minutke in si poglejte za ta čas že skoraj obligatoren video (zvočniki!)